Jordan od 1920 do 1945

1920

»Krtačimo vso državo«

S tem sloganom se je Jordan predstavil javnosti na začetku leta 1920, njegovi tržniki pa so imeli dober razlog za tako smelo trditev. V tistem času so bile krtače Jordan na voljo kupcem po vsej državi. Tudi v najbolj oddaljenih vaseh je bilo mogoče kupiti Jordanove metle in njegove krtače.

1927-1933

Proizvodnja in trženje zobnih ščetk od leta 1927 naprej

Jordan je naredil daljnosežno potezo in leta 1927 trgu ponudil zobne ščetke, ki so dopolnjevale njegov že tako širok nabor krtač in podobnih izdelkov. Novost je vpeljal Hjalmar Jordan, pravnuk ustanovitelja podjetja in nekdanjega direktorja. Ideja je poslovanje dvignila na povsem novo raven. Porodila se mu je na potovanjih po tujini, kjer si je ogledal proizvodnjo zobnih ščetk in v tem prepoznal velik potencial. Odtlej je bil Hjalmarov cilj, da podjetje premišljeno in sistematično prestrukturira za novo proizvodnjo. Po zelo zahtevnem tehničnem podvigu, dolgotrajnih poskusih in napakah ter uspešnem preizkušanju izdelkov so bili predstavljeni prvi modeli. Ko je bil izdelek izpopolnjen, si je podjetje zagotovilo zemljišče v četrti Sinsen/Løren in zgradilo prvo tovarno zobnih ščetk na Norveškem ter proizvodnjo v njej začeli leta 1933. Jordan je kmalu prevzel več kot polovico norveškega trga zobnih ščetk. Ker pa so proizvodno opremo nabavili v tujini, je bila kakovost Jordanovih izdelkov skoraj enakovredna izdelkom tujih konkurentov.

1930

Prve ščetke za proteze so prišle na trg v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat se je vse bolj uveljavljal celuloid, zato se je Jordan odločil, da ponovno zažene proizvodnjo glavnikov.

1936

Ker je bilo z zobnimi ščetkami tako uspešno na domačem trgu, se je podjetje leta 1936 odločilo, da poskusi prodreti v tujino. Zato je za potrebe izvoza na Švedsko zgradilo komisijsko skladišče za zobne ščetke, gumijaste krtače in nekatere manjše krtače.

1937

Stoletnica

Leta 1937 je Jordan praznoval svojo 100-letnico, obenem pa se je razvijal v pomembno podjetje, ki je v tistem letu proizvedlo 225.000 zobnih ščetk. Promet v letu 1937 je znašal 1,3 milijona norveških kron, v podjetju pa je bilo 144 zaposlenih.

1938

17. junija 1938 je Hjalmara Jordana doletela prezgodnja smrt, star je bil samo 51 let. V njegov spomin so pozneje po njem poimenovali cesto v Oslu.

1940-1945

Čas vojne

Tik pred izbruhom druge svetovne vojne je Jordan svojo proizvodnjo razširil in kupil prve stroje za odlitke na Norveškem. Med vojno so stroji izdelovali glavnike, po njej pa plastična držala za zobne ščetke, kar je bil z vidika tehničnih zmogljivosti proizvodnje zelo velik napredek. Vojna je pustila svoje sledi tudi v podjetju. Nove proizvodne opreme ni bilo mogoče dobaviti, zato je moral Jordan, enako kot druga podjetja, poslovati po svojih najboljših močeh z zastarelo opremo. Pomembno je bilo tudi ohraniti delavce, saj bi izguba ključnih zaposlenih lahko privedla do hudih težav, zlasti zato, ker je bil Jordan edino tako podjetje v državi in izkušenih delavcev ni bilo mogoče dobiti drugod. Konec vojne je prišel ob pravem času, saj je imelo podjetje zelo malo zalog in precej iztrošene stroje. A razmere niso bile brezupne, saj so delavci ostali zvesti podjetju, to pa je imelo tudi dovolj sredstev za naložbe v nov obrat in zaloge.

1920

»Krtačimo vso državo«

S tem sloganom se je Jordan predstavil javnosti na začetku leta 1920, njegovi tržniki pa so imeli dober razlog za tako smelo trditev. V tistem času so bile krtače Jordan na voljo kupcem po vsej državi. Tudi v najbolj oddaljenih vaseh je bilo mogoče kupiti Jordanove metle in njegove krtače.

1927-1933

Proizvodnja in trženje zobnih ščetk od leta 1927 naprej

Jordan je naredil daljnosežno potezo in leta 1927 trgu ponudil zobne ščetke, ki so dopolnjevale njegov že tako širok nabor krtač in podobnih izdelkov. Novost je vpeljal Hjalmar Jordan, pravnuk ustanovitelja podjetja in nekdanjega direktorja. Ideja je poslovanje dvignila na povsem novo raven. Porodila se mu je na potovanjih po tujini, kjer si je ogledal proizvodnjo zobnih ščetk in v tem prepoznal velik potencial. Odtlej je bil Hjalmarov cilj, da podjetje premišljeno in sistematično prestrukturira za novo proizvodnjo. Po zelo zahtevnem tehničnem podvigu, dolgotrajnih poskusih in napakah ter uspešnem preizkušanju izdelkov so bili predstavljeni prvi modeli. Ko je bil izdelek izpopolnjen, si je podjetje zagotovilo zemljišče v četrti Sinsen/Løren in zgradilo prvo tovarno zobnih ščetk na Norveškem ter proizvodnjo v njej začeli leta 1933. Jordan je kmalu prevzel več kot polovico norveškega trga zobnih ščetk. Ker pa so proizvodno opremo nabavili v tujini, je bila kakovost Jordanovih izdelkov skoraj enakovredna izdelkom tujih konkurentov.

1930

Prve ščetke za proteze so prišle na trg v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat se je vse bolj uveljavljal celuloid, zato se je Jordan odločil, da ponovno zažene proizvodnjo glavnikov.

1936

Ker je bilo z zobnimi ščetkami tako uspešno na domačem trgu, se je podjetje leta 1936 odločilo, da poskusi prodreti v tujino. Zato je za potrebe izvoza na Švedsko zgradilo komisijsko skladišče za zobne ščetke, gumijaste krtače in nekatere manjše krtače.

1937

Stoletnica

Leta 1937 je Jordan praznoval svojo 100-letnico, obenem pa se je razvijal v pomembno podjetje, ki je v tistem letu proizvedlo 225.000 zobnih ščetk. Promet v letu 1937 je znašal 1,3 milijona norveških kron, v podjetju pa je bilo 144 zaposlenih.

1938

17. junija 1938 je Hjalmara Jordana doletela prezgodnja smrt, star je bil samo 51 let. V njegov spomin so pozneje po njem poimenovali cesto v Oslu.

1940-1945

Čas vojne

Tik pred izbruhom druge svetovne vojne je Jordan svojo proizvodnjo razširil in kupil prve stroje za odlitke na Norveškem. Med vojno so stroji izdelovali glavnike, po njej pa plastična držala za zobne ščetke, kar je bil z vidika tehničnih zmogljivosti proizvodnje zelo velik napredek. Vojna je pustila svoje sledi tudi v podjetju. Nove proizvodne opreme ni bilo mogoče dobaviti, zato je moral Jordan, enako kot druga podjetja, poslovati po svojih najboljših močeh z zastarelo opremo. Pomembno je bilo tudi ohraniti delavce, saj bi izguba ključnih zaposlenih lahko privedla do hudih težav, zlasti zato, ker je bil Jordan edino tako podjetje v državi in izkušenih delavcev ni bilo mogoče dobiti drugod. Konec vojne je prišel ob pravem času, saj je imelo podjetje zelo malo zalog in precej iztrošene stroje. A razmere niso bile brezupne, saj so delavci ostali zvesti podjetju, to pa je imelo tudi dovolj sredstev za naložbe v nov obrat in zaloge.